GermanZačetna stran




Prvo leto/das erste Lebensjahr

Kako se je vse začelo - kako sem si vzela psičko...kar pravzaprav nikoli nisem želela!
Wie hat alles begann - wie nahm ich mir eine Huendin...was ich eigentlich nie wollte!

Poležena/geworfen: 08.junij 2007
Vzreditelj/Zuchter: Pálné Tóth Erika, Budimpešta (H)


Cara je dopolnila 1 leto. Kako se je pravzaprav zgodilo, da smo (beri sem) pojedli kar nekaj "kosov zarečenega kruha" in odprli vrata našega doma tretjemu hovawartu, je zapisano v nadaljevanju. Je pač tako, da ima vsak "zakaj" svoj "zato", a jaz vam njuno povezavo v Carinem primeru prepustim v lastno presojo...

Velikonočni četrtek zvečer, 2007: Tekla in Bell pri nas na sedežni v dnevni sobi...

Da bi si jaz kdaj želela psico…se ne spomnim. Vedno le samca – torej psa in nikoli psico. In še danes, če bi me kdo vprašal zakaj, pravega odgovora niti sama ne poznam. Verjamem le v spontana naključja: zadnji dve leti (gotovo se je pričelo že prej, le jaz sem bila nekoliko »slepa« in nisem opazila) so se mi res dogajala. Pravzaprav sem se jim nevede celo pustila voditi…no in imam tretjega hovija (ups, pa saj je hovika) starega že eno leto !!!

No pa po vrsti!

C-leglo Puzstai Pandur; Caramba prva z desne ima rdeč trakec okoli vratu (piros)


S Suzano sva včasih dolge minute (če ne kar ure) »viseli« na telefonu. Pa sva se včasih poklicali le, ker se že dolgo nisva slišali…(ja to pa ja: od zadnjega klica je komaj minil en teden). In ker sva seveda vedeli za skoraj vse in skoraj vsakogar (v smislu hovi), predvsem pa za vsako razstavo tu in daleč naokrog, sva si zamislili, da gremo skupaj razstavljat na Klubsko razstavo na Madžarsko. »Tamkajšnjih hovawartov pač še ne poznamo!« sva si rekli in pregovorili vsaka svojega moža, nato pa še Milana in Branko (ki sta itak bila takoj za stvar), da prijavimo svoje pse: Ajko, Ajro in Bellfasta. Dogovorili smo se, da se Suzana in Andrej ter Dušan in jaz pa Ajka in Bell peljemo kar z enim avtomobilom, Milan in Branka z Ajro se nam priključijo med potjo.

Tata 2006; Klubska razstava Madžarskega hovawart kluba.


Cara 1 dan (levo)...............................................Cara 1 teden (desno)


Rečeno – storjeno.

Zadnji četrtek pred odhodom dobim sredi dneva e-pošto iz Madžarske: v njej ponudbo za paritev z Bellfastom. Pa ravno od Carine vzrediteljice, pa ravno s Carino mamico, psičko Teklo. Ko sem pogledala opis nemške sodnice Darting-Entenmanove in rodovnik, ki sta bila v priponki, so mi oči kar malo zrasle (beri zasijale)…A glej ga zlomka, kako se življenje poigra z nami: Erika – vzrediteljica je v bistvu prosila za mojo pomoč, saj je bila v stiski, ker izbrani pes ni bil na voljo in je morala v štirih dneh najti drugega samca za paritev in Bellfasta je izbrala, ker smo ga mi itak čez slabe tri dni peljali kar k njim, na njihovo Klubsko razstavo (mimogrede: parili bi v soboto popoldan in seveda še naslednji dan…eventuelno v ponedeljek). In seveda je bilo pripisano, da z veseljem krijejo vse stroške našega bivanja in potovanja.

Cara 1 mesec


Ampak, mi smo bili že zmenjeni!? In jaz sem sicer vabljivo ponudbo odklonila, ker: prijateljev se res ne pusti zdaj »kr neki na brzino« na cedilu - naj mi oni ponujajo kar hočejo in tudi rezerva moj Bell ne bo, pa briga me kaj ima ta psica v rodovniku in kaj ne…takole na »horuk« žal ne gre – vse to mi je zvenelo v glavi. Poleg tega psica naj le pride k psu, a ne?

Kar se da prijazno, sem odgovorila nazaj (čeprav sem medtem seveda kontaktirala Bellovo vzrediteljico, kaj hudirja naj naredim…in kaj ona misli, če bi pes lahko »zatajil« ipd. In Ingrid mi odgovori: »Jaz bi na tvojem mestu privolila; to je odlična psička, take ponudbe ne dobiš zlepa.«) da so sicer zelo dobrodošli pri nas, da mi je psička zelo všeč, a da tokrat imamo že v naprej dogovorjeno in tudi prijavili smo se zgolj zato, ker gremo skupaj v obe smeri in da drugače žal ne gre.

Naključje (ah – eno od spontanih naključij) se je z nami le nekoliko poigralo; na omenjeni razstavi je sodila gospa Sabine Kerschner iz Avstrije. Za BOB sta tekla seveda Klubski prvak in Klubska prvakinja: nihče drug kot Bell in jaz ter nesojena nevesta, torej psica Tekla (Carina mamica) in Erika (Carina vzrediteljica).
Jaz sem uspeha bila seveda zelo vesela, a okus je bil nekoliko grenak…mislila sem si le: »Punca, takšne ponudbe ne bosta več dobila, gospa je sigurno užaljena.«

Sekcija za hovawarte

Caramba 5 tednov


In minilo je poletje, jesen, zima. In zima se še ni dobro poslovila, ko jaz lepega dne na ekranu uzrem: »Aha, prihaja en dolgi mail!«, si rečem in čakam. No in je prišlo: pisala je Erika, v samih superlativih in meni se je res na široko nasmejalo!!! Pa jasno: želela je s Teklo na paritev k nam, k mojemu Bellfastu! »Vauuu,« sem si rekla: »Vidiš, pridne in poštene ljudi pa ima še »Bog« rad, da se jim tole dogaja!«

Velikonočni četrtek, 2007:

med psoma se je zgodilo vse v 24 urah; res bi lahko rekla, da je bilo nekaj posebnega. Tekla je bila v optimalnem terminu (krvni test hormona Progesteron) in Erika je imela točno omejen čas, ki sta ga z Beo lahko preživeli v Sloveniji. Bell ves evforičen, je med 15.30 in 19.00 v enem dnevu kar dvakrat uspešno paril in naslednji dan še enkrat; ob 16.00 na Veliki petek, smo se že poslovili. Pri zadnjem parjenju sem prvič pomislila in hkrati kar rekla Bei (ki je prevajala iz Angleščine), da bi morda namesto denarja za skok eventuelno vzela psičko; ampak le v primeru da imam pri 6. tednih starosti možnost prva izbrati… Ko je Erika slišala prevod, se je le nasmehnila in pokimala. Doma o tem sploh nismo ne govorili in ne razmišljali. Takrat bi bili vsi proti…po tehtnem razmisleku najbrž tudi jaz sama!

Cara 7 tednov


8.junij 2007

Dela je bilo veliko, kar naprej nekakšna »gužva«. Moji hobiji – še celo lastna spletna stran – so stali nekje daleč ob strani, takorekoč v »pozabi«. Kan in Bell sta sicer bila deležna sprehodov v običajnih odmerkih…le na treninge nisva hodila…ni bilo časa.

Cara 2 meseca

Sredi dopoldneva pa začivka gsm in oznani, da je prišlo sporočilo. Pogledam. Preberem. In sama sebi kar ne verjamem: 3 samci in 5 samic, vsi črni z oznakami, poleženi danes zjutraj, vsi o.k., lp Erika. Seveda se vsi razveselimo! A mene hkrati prešine misel: »5 samic-do sedaj še nikoli ni bilo 5 samic… Hmmm…pri Bellfastu je bilo v leglu 5 samcev…in tam sem tudi izbrala prva…hmmm«

Cara 2 meseca, Camp Tunarica, Hrvaška


Cara 2 meseca, Prekorje


19. in 20. julij 2007: zelo pomemben vikend!

Še sama ne vem več, kako sem prepričala moža. Bil je namreč vseskozi proti dejstvu, da pride k hiši tretji hovawart in to še psica za povrh! Ob vsakem pogovoru mi je predočil 1000 in 1 razlog proti. Seveda je imel prav. To niti danes, ko tole pišem, ne zanikam. Pa vendar sem jaz pač jaz in je pristal. Ostala družina je obnemela:«Kaj, še enega psa? Kaj nimate že dva velika zadosti? In zakaj potrebujete tretjega?« Hja, dobro vprašanje!

Cara- 3 mesece


Torej cela kopica dilem in jaz povsem sama z njimi. Najbrž zato nikomur nisem govorila o svojih namerah. Odločitev je morala biti samo moja…kajti tudi posledice bom nosila sama (res ne bi navajala kaj vse mi je rojilo po glavi in kakšni dvomi so me mučili). Namesto, da bi se veselila (no, saj sem se) sem zaradi vsega bila v glavnem v dilemah. Postala sem negotova in izhod v sili oz. opora mi je bila Bellova vzrediteljica; Ingrid je pripotovala iz Nemčije in se za dva dni z mano odpeljala v Budimpešto, gledat Teklino leglo in eventuelno (še vedno nisem vedela kaj bom storila) izbrat psičko zame. Iskrena in objektivna kot je le ona, mi je bila v veliko pomoč in zato ji bom vedno hvaležna.

Cara 5 mesecev


Prepustila sem se izbiri dveh vzrediteljic: Bellovi in Teklini, ki je hkrati tudi Carambina. Psičko sta mi predlagali Ingrid in Erika. Jaz sem se le odločila in rekla: »Ja, tale bo Caramba, njo vzamem.« Seveda sem premišljala 2 dni: v soboto, ko sva prišli in v nedeljo, ko sva odhajali. Odločila sem se tik pred odhodom. Ah…nihče mi naj tega ne zavida; podobnega nikomur ne privoščim. Sicer enkraten občutek – izbrati si mladiča, a v isti sapi ena sama, velika odgovornost…in negotovost. Iskreno rečeno.



Cara 8 mesecev

Torej Caramba – Cara, kot jo kličem, je stara 1 leto. Da mi je zelo popestrila vsakdanjik, res ni potrebno dodajati. S socializacijo mladega psa je veliko dela in jaz sem najbrž res pozabila, kako »pestro in stresno« je z mladičem in nato mladim psom. Podrobnosti bom radevolje izpustila. Skozi fotografije, kako se je razvijala in rasla, si naredite vtis še sami…če želite in če vas zanima, seveda.







Cara in Herman Mertl pri igri, februar 2008


En team: Cara in jaz



Cara april 2008




Cara maj 2008


Vsekakor je hči očeta, ki ima potomce skoraj v vseh državah Evrope, po mamici pa je dejansko to, kar sem si vedno želela.
Kaj bo prineslo naslednje in vsa nadaljna leta, ne bom ugibala. Izkušnje ki jih imam bom skušala razumno uporabiti in predvsem ne ponavljati napak. Če bo Cara kdaj doživela slavo svojih prednikov in nadaljevala tradicijo svoje mamice, je zame vprašanje brez odgovora. Bova videli, kaj bo prineslo življenje…

Cara in jaz, Bartenstein (D) Binkošti 2008

Grossbelhoffen on Tour 2008




nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.