Čas beži in dnevi kar "polzijo" med prsti. Naši malčki postajajo iz dneva v dan bolj navihani in moram že zelo pazit kako hodim med njimi...ker...ker se mi obisijo za hlačnice in potem imam na nogah ene "čudne, kosmate uteži", ki silijo vsaka v svojo smer in zagotovo na v isto kot jaz 
Ampak...ko pa pocmokam in sedem na njihovo ležišče...takrat prihlačajo vsi, brez izjeme in se stiskajo k meni, godejo kot mali medvedki. In ko vsakega majčkeno "požulim" in seveda na hitro pogledam, če je pri vsakem vse o.k. - padejo v globok spanec.
Danes so bili prvič na snegu! To je bilo eno veselje - po pasje so vriskali in seveda hitro preverili, kaj sedaj to leži vsepovsod po tleh. No, rezultat njihove radovednosti je bila večerna driskica...kar je v tej starosti in v takšnih primerihobičajen pojav. Ko mladički ližejo sneg, dobijo drisko. Ker je sneg še napovedan in naslednji teden zelo nizke temperature, smo jim povečali notranji prostor. Da jim zaradi premalo aktivnosti ne bi šle "neumnosti" po glavicah. Pa jim seveda kljub temu gredo: pridno se mikastijo in zelo pridno in zraven glasno renčijo, preizkušajo svoje zobke ter stiskajo in tresejo kar jim pride v gobček. Pravi mali navihanci! Seveda je zdrav mladič igriv in nagajiv ter nenehno raziskuje in je radoveden. Vsak dan spoznajo kaj novega: predmet/stvar ali kakšno novo situacijo / okoliščino. In so neverjetno korajžni in isti hip pridejo pogledat skoraj vsi hkrati kaj je zdaj to! Že naslednji trenutek preizkusijo s svojimi zobki - če ni morda kaj okusnega za pojest...so res posrečeni! Če le imam kaj v žepih mi zelo hitro izvlečejo na plan in "obdelajo". Njihova mamica jim še vedno nudi mlečne prigrizke vsaj dvakrat dnevno. In oni takrat sladko mljackajo in uživajo v slastni pijači. V soboto in včeraj smo imeli na obisku bodoče lastnike in na svoje oči so se lahko prepričali, kako to izgleda. Sicer pa sem nekaj fotografij vendarle (in končno) uspela posneti in poglejte sami, kako to izgleda.
Foto - 1 , Foto - 2 , Foto -3
Naj vam zaupam še nekaj: oni dan me pokliče ena sicer prijazna, a precej provokativno radovodna gospa. Me vprašuje vse sorte stvari in iz pogovora razberem, da vendarle nima najbolj jasne predstavave kaj mladičem dejansko pomeni socializacija, ki jim jo nudimo pri nas...rekla mi je namreč, da si ne želi pomehkuženega psa. Posredno mi je želela sporočiti, da jim bomo povsem pomehkužili...
Nič hudega, če tako misli. Ima vso pravico, seveda. Skušala sem ji vendarle prijazno pojasniti, kako pomembno je, da mladiči po tem, ko prenehajo sesati samo mamino mleko (torej starost 3 tedne) ne začno prebivati kar kje zunaj, izven hišnih prostorov. Seveda je za vzreditelja vsak nadaljni dan, ki ga preživijo v krogu družine velik napor (prično namreč jesti drugo hrano in ne le sesati mamino mleko in sledi oooogromno čiščenja). Zagotovo je najenostavneje mladičke po odstavitvi prestaviti ven in jim zunaj urediti prebivališče...vendar se jim hkrati močno zmanjša možnost, da se bodo na ljudi navezali tako, kot se, če v naslednjih dnevih "blago doživijo zgolj selitev v drug prostor v hiši" in obdržijo intenziven stik z družino, torej z ljudmi. Od tu izvira njihova kasnejša pripravljenost na strpno sobivanje z ljudmi in le tako bodo ljudem v svojem življenju zaupali in da se jih ne bodo bali. To so dejstva, ki jih navaja strokovna literatura za pasmo hovawart - tega si nisem izmislila jaz. In naš cilj in največja želja je prav to: da mladiči, ki bodo nosili ime naše psarne - "grofje Celjski" pri nas dobijo tiste temelje za življenje, ki bodo odločilno vplivali na to, da bodo svojim lastnikov vdani in se bodo sposobni prilagoditi slehernemu njihovemu življenjskemu stilu. To so v življenju mladička pasme hovawart zelo pomembni dnevi in tedni. Zelo pomembni. Ob gledanju fotografij si seveda sami lahko ustvarite mnenje, a tisti, ki so bili pri nas, so se o tem lahko prepričali tudi v živo. Psi so velika odgovornost in ko gre za mladiče, je dobro le in samo najboljše. In poleg tega hovawarti kot psi čuvaji v svojih genih nosijo lastnost, da se "tujim" ne zaupa...sicer ne bi mogli biti čuvaji! In če nimajo od vsega začetka bogatih izkušenj in pozitivnih stikov z ljudmi...bodo kot odrasli vse prej kot prijetni sopotniki. Preveč vas bodo čuvali in vam zelo verjetno delali preglavice...pri nas smo imeli že tri hovawarte in naše izkušnje z njimi to dejstvo zgolj potrjujejo.
Sicer pa je naša psičke - torej mamica mladičov - najbolj očiten dokaz za to, kakšen naj bo strpen in ljudem prijazen hovawart...ki je v svojem bistvu vedno čuvaj. Ni bojazni, da bi ga pomehkužili.  |
