Dobre štiri mesece pa v bistvu zato, ker je glede na različno starost med njimi prej bilo to bistveno težje izvedljivo. Na moje veliko veselje in vsesplošno akutno pomanjkanje časa, jih torej končno lahko družno peljem na popoldanski sprehod. Najbrž mi ni potrebno posebej povdarjati, da se po eni uri vrnemo: žejni, utrujeni in lačni ... No, kar se mene tiče, to drži kot pribito! In ko pogledam moj trio (ki "popada dol" na našem vrtu) ni z njimi nič drugače. Pa saj, zato sprehodi tudi so, a ne.
Mesec marec (03/2009):
|
