GermanZačetna stran




07.09.2008

Avgust 2008 - 1.del

Avgust je bil mesec "na off".
Za cele tri tedne smo odšli vsi: trije psi in midva na dopust, na Hrvaško - v Istro, v Avtocamp v bližino Labina.
Pa ja, smo se le končno malo pofotografirali...
...jutranji sprehod smo malo popestrili in nastalo je tole:
Dušan in najini hovawarti

Bellfast v.d.Haselhoehe, jaz, Caramba Pusztai-Pandur in Kan


Tokrat smo se na jutranjih sprehodih prvič razdelili: Kan in Dušan sta šla skupaj ter Bell, Cara in jaz skupaj. Predvsem zato, ker je naš Kan od letošnjega poletja sem jasno pokazal, da si želi predvsem miru in ne predolgih sprehodov. Po drugi strani pa tudi zato, ker me je Carina vzrediteljica prosila za skupno fotografijo očeta in hčere. No, tole z njunim skupnim sprehodom je bilo precej pestro. Predvsem zato, ker je Cara pa naravnost čisto nora na oba...in v svoji sreči, da sme s katerim od njiju "v svet" jo čisto prevzame. A kako? Eh, kar od tal se odbija in se mi zdi da sonožno skače v zrak in divja da jaz kar čakam, kdaj si bo kaj polomila. No pa sta čez nekaj dni že lepo šla drug ob drugem z mano vštic skozi camp. In ko sem Bellu v zalivčku vrgla v morje njegovo najljubšo žogico (Andreja, tisto oranžno - Kongo z rumeno vrvico) sem skoraj poletela za njo v vodo. Pa ja, saj sem vzgojila že dva samca...pa sedaj še tole psičko bom ja obvladala - a ne! Samo, šment zagrebeni - ona bi bila pa povsod kar prva: ona bi izbrala kje bomo šli, ona bi prva prevohala vse grme in ja, ona bi šla prva v vodo po žogico! Sem z enim čevljem pa res morala stopiti v vodo, tako me je potegnila - nisem pričakovala, da je tako posilena in močna...ah, da bi me kdo videl, bi si svoje mislil in se najbrž malo nasmejal. No ja, imam pač zelo temperamentno pasjo stvar. Pa saj to sem hotela sama - a ne! Moja sreča, da Bell res uboga na besedo: kar ni prismoda mala hotela slišati in ubogati v tisti svoji ithi, je razumel on in se (pa to je bilo res hecno za opazovat) tako skulirano obnašal, da mi je na momente šlo na smeh! Kar je prva povohala Cara, je on ignoriral in kje se je ustavil on, da bi "prebral pasji časopis" se je ona hitro zrinila pred njega in ugotavljala, kaj je to. In največji hec (no vsaj zame) je bil, ko je Cara našla en svež kupček tistih dišečih malih stvari, ki jih za sabo ponoči pustijo živali...Bell se je očitno namrdnil in stresel z glavo ter vzvišeno stekel naprej. In mala - vsa šokirana (ker ona se je po mojem malo zbala, da ji ga bo snedel) je obnemela...se mi zdi da jo je skor kap! In v glavi ji je najbrž donelo: "A to ni za jest? A ti to ne maraš? Jaz sem pa mislila, kako je to ena super dobra stvar..." Pa sem prepričana, da kakci - končno - tudi za njo niso več poslastica.

Med sprehodi Bell & Cara je nastalo tole:
levo: očka.............................desno: hči

Bellfast bon der Haselhoehe ...............................Caramba Pusztai-Pandur



Kaj smo še počeli v avgustu pa v 2.delu!

nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.