GermanZačetna stran




07.01.2007

Opravljen izpit IPO II

25. novembra sva z Bellom opravljala izpit IPO II, sodnik je bil g. Dolenc.
Iz naše skupine, kjer trenirava, nas je bilo ta dan na izpitu več. In sicer: Nuša in Ron (NO), Dušan in Ronja (NO), Peter in Beks(MN) ter Damjan in Nero (NO) po IPO I, jaz in Bell (Hw) po IPO II ter Jože in Klim (MN) po IPO III.
Sobotno jutro je bilo vetrovno....kar v grlu me je stiskalo, ko nama je polagalec položil sled ("dvojke" sledijo tujo sled). Buick nama je tik preden sva pričela poslal SMS, torej sta Matej in Andreja mislila na naju! Lep občutek, ni kaj. Še iz šolskih dni se spominjam, kako sem pregnala vso tremo in skušala sem se v duhu "študentskih dni" zbrati in vso pozitivno energijo prenesti še na mojega hovija. In se je začelo:
predstavitev pri sodniku, nato povelje:"Išči!". Ko mi je sledarski povodec polzel skozi dlani, se mi je zdelo da teh 10 m nikoli ne bo konec...da bom ja čisto preveč zadaj - da je danes daljši, kot sicer! Veter ga je zategnil in napel in Bell še trznil ni, tako je bil zatopljen v delo. Stopim za njim. Srce mi je najbrž kar obstalo, ko je Bell na prvi liniji nakazal predmet... "Saj ni mogoče," sem si mislila:"to ne more biti res!" Pa je bilo: lesena ploščica je bila točno v sredini med sprednjimi tačkama. Uf, poberem predmet, ga visoko dvignem v zrak (sodnik je seveda med tem prišel do naju in preveril, če je bil pravilno nakazan), počasi spravim v žep in dam povelje:"Išči!" In Bell gre zopet v sled, išče stopinjo za stopinjo. Točno v kljuko, mirno, vseskozi z istim tempom. Ko je bila druga linijo proti koncu, sem seveda nehote pomislila, da naju bo odneslo z linije (veter je namreč na drugi liniji pihal v smeri sledenja) in bova verjetno ob pike. A na moje presenečenje je Bell drugo kljuko izdelal - se res ne hvalim - pravokotno in brez zanimanja za okolico, kljub na trenutke zaradi sunkov vetra prenapete vrvice vneto sledil naprej: stopinjo za stopinjo. Zadnja linija se mi je zdela dolga...bližal se je že cesti:"Tu bi ja že moral biti predmet???" mi je zvenelo v glavi. "Gotovo ga je izpustil!" sem razmišljala.
Seveda ga ni izpustil, čez 10 korakov ga je samozavestno nakazal! "Hej," sem pomislila:"če ga ne bom sedaj jaz kaj sračkala, bova dobila ja čisto stotko!" In sva jo res!
Pa naj še kdo reče, da hovawarti niso dobri sledarji - če si upa! No, malo šale, seveda. Pravilno delo, pozitivna motivacija in kilometrina (kot rečejo menda tapravi sledarji) seveda pomeni pogoj za dober rezultat. In midva slediva (včasih bolj, včasih manj intenzivno) že od 1 leta starosti naprej...

No, v poslušnosti "sva doma", to vedo vsi, ki naju poznajo. Tu nisem imela treme, le prost prihod na velik poligod KD Celja me je malo begal. Priti sva morala namreč skupaj s Klimom (ki je tudi samec) in tu se je že marsikomu zalomilo (to sem videla že na svoje oči).

Nekaj fotografij discipline B, IPO II:

Vaje proste vodljivosti


Vaja stoj


Prosto prinašanje


Prinašanje (aportiranje) preko skakalnic


Sodnik je vaje poslušnosti zelo pohvalil in nama dodelil 99 točk. Eno samo točko sva izgubila pri prostem prinašanju, saj je tam prinosilo tuje in težje. Jaz ga prej nisem "potrenirala" saj sem naredila samo vajo Naprej. No, Bell je aport (prinosilo) za trenutek povohal, ga takoj zgrabil, hitro prinesel nazaj in ga brez prigrizovanja držal v gobcu. Sodnik ni ta dan bil nič kaj izpitniško popustljiv in tisti delček sekunde je pomenil odbitek ene točke...
(Prava figa, tale točka. To pojasnjujem le zato, ker sva vse tiste "porodne krče" pri aportiranju, ki spremljajo izvajanje te vaje, sama skozi treninge uspešno prebrodila in Bell sedaj res korektno in precej, precej hitreje prinaša!)

Nekaj fotografij discipline C, IPO II:
Seveda bi bilo "nefer", če bi vas prikrajšala za utrinke iz Obrambe.
Brez sramu jih pokažem in vsi ki ste kdaj s hovawartom trenirali (ali poizkušali) obrambo - torej disciplino C, verjetno dobro veste, da se za dosego teh posnetkov prelije marsikatera kaplja znoja (predvsem markerja) in človeka-vodnika na momente prime, da bi vrgel puško v koruzo, kot radi rečemo.



No, midva po dvojki najbrž nikoli ne bova tekmovala, a izpit sva opravila. V pojasnilo le še dejstvo, da na tem poligonu vaj obrambe nismo vadili, da je bil izpit podnevi, mi pa sicer vso jesen treniramo med tednom, torej pod reflektorji...Kar sva sodniku prikazala, je zadostovalo za 70 točk - torej pozitivno. Bell od markerja nikoli ni ušel, na dvojki je kar precej obremenitev na psa... Po spuščanjih se od njega ni nikoli oddaljil za več kot 2 metra in jaz sem bila vedno tako zelo daleč - povsem drugače kot na treningih (naš poligon je namreč precej manjši). Zadnja vaja je bila vsekakor odločilna, t.i. Kontra.
No in k temu še seveda sodi pojasnilo, da ni Bell zaradi tovrstnih treningov nič agresivnejši do ljudi. Nasprotno, pri ZTPju, ki sva ga opravljala v Avstriji, je sodnik dejal, da je umirjen predstavnik svoje pasme. No, do dominantnih predstavnikov pasjega moškega spola, ki jih ne pozna, prav gotovo ni več (Bell ima namreč 7 legel širom po Evropi) prijazen...a to z disciplino C nima nobene zveze.

nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.